RAZLIKE

VLADNI PREDLOG

T.I. GULIČEV PREDLOG

Terminologija

-Cerkve in druge verske skupnosti (VS);

-laičnost države (daje vtis, kot da se je država odrekla veri);

-duhovniki (terminologija RKC);

-»ime VS« – ne sme biti zavajajoče;

-uporablja izraz bogoslužje - nekatere VS ne poznajo boga stvarnika;

-Cerkve in druge verske skupnosti kot splošno koristne organizacije (5/1. čl.) – izhaja iz dveh starih odločb US (obče koristne organizacije za potrebe denacionalizacije). 8 let staro stališče, nova zasedba US ga ne uporablja. Na podlagi tega termina vladni predlog utemeljeno državno financiranje (verskih dejavnosti) VS (29/3. čl.)

-Verske skupnosti (VS);

-ločitev države in verskih skupnosti (več kot laičnost; ločitev ni zgolj odsotnost državnega verskega prepričanja);

-posvečene osebe (nevtralen izraz);

-»naziv VS« (v skladu s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in Zakonom o osebnem imenu); podrobne določbe o izbiri naziva (če vsebuje ime nekega posameznika itd. – potrebne dovoljenje; 13. čl. – podobno Zakon o gospodarskih družbah, predlog zakona o društvih);

-namesto bogoslužja se uporabljajo izrazi verske prakse, verski obredi itd.

Verska vzgoja otrok

Verska polnoletnost: 15 let, do takrat odločajo starši (10. čl.)

Verska polnoletnost: 13 let (starost izbrana glede na pristanek k posvojitvi – 10 let); starši usmerjajo otroka (10. čl.)

Prepoved delovanja verske skupnosti

Če huje krši ustavo, spodbuja nestrpnost itd.; uporablja nasilje; če je pridobitna dejavnost njena izključna dejavnost; prepoved je možna tako za registrirane kot neregistrirane VS (12/1 čl.) V tem primeru sledi izbris iz registra. Izbris je možen tudi v drugih primerih - npr. čeVS dejansko preneha obstajati (20. čl.) Slednje je verjetno neustavno, ni jasnih kriterijev za presojo prenehanja obstoja.

Urad lahko kvečjemu izbriše VS iz registra (27. čl.), ne more prepovedati delovanja VS (hud nesorazmeren poseg v versko svobodo, ki ga je nemogoče učinkovito izvajati v ustavno dovoljenem okviru). Kako prepovedati delovanje neregistrirane VS, če gre za neformalno skupino posameznikov?

Registracija verske skupnosti 1

100 ustanoviteljev – 13/1 čl. (US je že razveljavilo zahtevo po 10 ustanoviteljih za društva, pustilo pa 200 ustanoviteljev za politične stranke); premalo podatkov v zahtevi za registracijo.

25 ustanoviteljev – 18. čl. (statistika kaže, da je večina VS v RS majhnih – te ne bi izpolnile številčnega pogoja za registracijo); bolj izčrpni podatki v zahtevi za registracijo – pravna varnost.

Registracija verske skupnosti 2

Dokaz o predhodnem obstoju v RS (10 let - 13/1 čl.) – verjetno neustavno – ni nujno potrebno, praktično nedokazljivo – neformalne skupine.

Noben dokaz o predhodnem obstoju ni potreben.

Registracija verske skupnosti 3

Izkaz o predhodnem obstoju ni potreben pri VS, ki je v svetu znana že več kot 100 let - 5. tč. 14. čl. (težko dokazljiva istovetnost religije, vera se spreminja, nekatere starejše VS niso niti pravne osebe.)

Nobenih izjem – le 25 ustanoviteljev.

Urad Vlade RS za verske skupnosti v. Urad za verske skupnosti

Urad Vlade RS za verske skupnosti ustanovljen s sklepom Vlade. Vladni predlog govori o ‘pristojnem organu', ki si je med drugim dolžan prizadevati tudi za enakopravno obravnavanje vernikov različnih VS. Ni kriterijev za direktorja Urada. 30. čl.

Urad RS za verske skupnosti – ustanovljen z zakonom kot organ v sestavi Ministrstva za javno upravo. Rešitev ni ravno tipična glede na Zakon o državni upravi, a se je v zakonodaji že uveljavila v podobnih primerih. Urad je v razmerju do ministrstva v takšnem položaju kot Policija v razmerju do Ministrstva za notranje zadeve. To je utemeljeno s posebnim varstvom, ki ga uživa verska svoboda. Nov razpis za direktorja Urada. Kriteriji za direktorja Urada: visoka raven strpnosti, ne sme biti nosilec funkcije v VS itd. - 15. in 16. čl.

Odločanje v postopku pritožbe zoper odločitve Urada

O pritožbah glede  državnega financiranja zavarovanj odloča Vlada RS, šele potem upravni spor (28/3 čl.) Politični nadzor – Vlada je politično telo, ni kompetentno za odločanje v tovrstnih sporih.

Pri ostalih pritožbah takoj upravni spor. Postopek je prednosten in hiter le kadar gre za prepoved delovanja VS (12/5 čl.)

V vseh primerih takoj upravni spor – Upravno sodišče mora odločiti v 3 mesecih, Vrhovno sodišče pa v 2 mesecih (21. čl.)

Zavrženje in zavrnitev zahteve

Zavrženje procesno (16/3 čl.), zavrnitev zgolj v primeru zbujanja sovraštva, nestrpnosti (18/2 čl.)

Zavrženje procesno, zavrnitev podobno kot vladni predlog, vendar tudi v primeru vsebinske neustreznosti – vsebinska presoja (23., 24. čl.)

Register verskih skupnosti; posledice izbrisa verske skupnosti iz registra.

Registrska knjiga in zbirka listin – ni določen namen vodenja. Manj podatkov (19/3 čl.) Nobenih določb o posledicah izbrisa – je ta dokončen? Ista skupina ljudi ne sme nikoli več delovati kot ena VS?

Določen namen vodenja registrske knjige in zbirke listin - US; več podatkov – večja pravna varnost (25. čl.)

Definira posledice izbrisa: ponovni vpis dovoljen po preteku časa (odvisno od vzroka izbrisa). 28. čl.

Začetek nastopanja registrirane verske skupnosti v pravnem prometu

Ni posebej določen.

VS brez transakcijskega računa (TR) ne more nastopati v pravnem prometu. Po registraciji VS odpre TR, Urad izda ugotovitveno odločbo (19/3-4, 22/5-6 čl.).

Javnost delovanja registrirane verske skupnosti

VS mora obveščati javnost o svojem delovanju (6/2 čl.)

Javnost delovanja je nujna le, kolikor to zahteva vpis v registrsko knjigo (25. čl.)

Verska oskrba v Slovenski vojski, zaporih, bolnišnicah, domovih za ostarele

Tudi v policiji (nepotrebno).

Zaposlovanje kuratov v vojski že obstaja - 11 oseb, ki opravljajo tudi poroke in krste, svetujejo zlasti ateistom (Šturm v Komentarju Ustave pri 7. čl. piše, da zaposlovanje verjetno ni v skladu s kriteriji iz odločbe US o verouku v javnih šolah). Zaposlitev duhovnikov tudi v policiji, bolnišnicah, zaporih – nobenih kriterijev, kdaj mora država nekoga zaposliti: »dovolj veliko število?« (22 - 25. čl.) Preveč nedoločljivo. Enako velja za del, ki govori o tem, da mora država, če ne zaposli duhovnika v bolnici, javnemu zavodu ali zaporu, ‘drugače zagotoviti plačilo za opravljeno delo'.

Zadnja verzija vladnega predloga o novih zaposlitvah ne govori.

Prejšnja verzija vladnega predloga je predvidevala naslednje stroške za zaposlitve enega policijskega kaplana, treh bolniških duhovnikov in štirih duhovnikov v drugih javnih zavodih: v letu 2006 11.800.000,00 SIT, v letu 2007 pa 48.332.800,00 SIT.

Država omogoči objekte; ne sme zaposlovati posvečenih oseb za versko oskrbo-premestitev že zaposlenih na druga ustrezna delovna mesta. Če so vojaki/ policaji na misiji v tujini, država posamezniku, ki ga za oskrbo določi VS, plača dnevnice, zavarovanje, potrebne potne stroške (30-33. čl.) V RS (SV, bolnice, zapori itd.) pravica do povrnitve potrebnih potnih stroškov, če to določi področni zakon – 33. čl – ugodno za vse VS. V policiji posebna oskrba ni potrebna.

Verski pouk in javne šole

Ne določa. Prvotna verzija osnutka je določala: OŠ morajo na zahtevo učencev uskladiti urnike z veroukom v VS – neustavno-država se ni dolžna prilagajati VS, moralo bi biti ravno obratno.

Prepoved državnega financiranja ali izvajanja konfesionalnega izobraževanja (izvzeta Teološka fakulteta – preveč kompleksno vprašanje za ta zakon); verouk ne sme biti izbirni predmet. Pridobitev mnenja VS, če so one ali njihove vere omenjene v šolskih gradivih (34. čl.)

Verski objekti

Interese VS je treba upoštevati pri urbanističnem planiranju  (26. čl.) Omejeno na VS, ki imajo v posameznem novem  urbanističnem predelu veliko pripadnikov (rešitev bo koristila le velikim VS). Predlagana rešitev bi znatno upočasnila urbanistično planiranje, vprašljiva z vidika ločitve države in VS.

Interesi VS so pri urbanističnem planiranju upoštevani že sedaj (Zakon o urejanju prostora - 67., 28.čl.). Predlog uvaja pravico VS, ki nimajo ustreznih objektov na območju celotne občine do neprofitnega najema dvoran v državni lasti - danes dejansko že obstaja (35.čl.)

Državno financiranje verskih skupnosti, njihovih ljudi : (sofinanciranje pokoj. in invalid.,.zdrav., zavarovanja) sodelavcev VS (posvečenih oseb, laikov). Do sedaj je potekalo na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine RS iz 1991, ki ni bil objavljen v Uradnem listu!

-Država je do sedaj sofinancirala zavarovanja (prispevek delodajalca) v višini 41,7% od najnižje pokojninske osnove. Vladni predlog predvideva državno sofinanciranje zavarovanj (prispevek zavarovanca) v višini 60 % od povprečne plače iz predzadnjega meseca pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova. V letu 2005 je država v ta namen porabila 329.327.542 SIT, v letu 2007 pa je namenjenih 501.713,560 SIT (40.086 SIT za vsakega zavarovanca na mesec). Prejšnja verzija vladnega predloga je vsebovala še izračun za možnost, če že prijavljene (večje) VS izkoristijo zakonsko možnost za prijavo novih upravičencev, zadnja verzija tega ne omenja. Do sedaj: približno 1000 prejemnikov v RKC, v ostalih VS 43. Za nove prejemnike je potrebno izpolniti pogoj 1/1000 (verski uslužbenec/pripadniki). Večini VS to ne uspe (tudi če bi – kako dokazati?). US (U-I-92/01) in Zakon o državni statistiki prepovedujeta uporabo statističnih podatkov (vključno z zadnjim popisom prebivalstva) za podelitev pravic. Evidence članstva VS tudi ni mogoče posredovati državi (varstvo osebnih podatkov); številčni kriterij je torej neuresničljiv. Vladni predlog: dosedanji prejemniki upravičeni do prejemanja na isti ravni kot prej, tudi če ne izpolnjujejo pogojev! (27., 28. in 33/4 čl.)

-Prepoved sofinanciranja zavarovanj (36. čl.), 10 letno prehodno obdobje (55. čl.), v katerem bi sofinanciranje zavarovanj nadomestili z drugačnim, legitimnim načinom državnega financiranja.

Sofinanciranje verjetno neustavno, tudi ateisti in celo nasprotniki posameznih VS morajo plačevati davke in prispevati k financiranju verskih uslužbencev "konkurenčnih" VS, četudi je v ustavi določena ločitev države in VS ter enakopravnost slednjih. Bolj smiseln način financiranja bi bil t.i. cerkveni davek (glej zgoraj). US: država v sistemu ločitve ne financira verskih dejavnosti (glej Rm-1/02; Odločbo o Vatikanskem sporazumu).

Neposredno državno financiranje verskih skupnosti (verskih dejavnosti)

Dovoljeno, ker so splošno koristne organizacije (29/3 čl.) Glej zgoraj pod terminologijo. Nobenega kriterija – koliko denarja, pod kakšnimi pogoji, za kakšen namen? V sistemu ločitve države in VS?

V letu 2007 je predvidenih 5.000.000 SIT državnega denarja iz tega naslova. 

Prepovedano, ker je verjetno neustavno (36. čl.) VS lahko pridobijo državna finančna ali druga sredstva za nepridobitne kulturne, socialne, dobrodelne, humanitarne ali druge človekoljubne dejavnosti ali za financiranje ali opravljanje druge nepridobitne dejavnosti namenjene izboljšanju medverskega sodelovanja v Republiki Sloveniji , če niso uporabljena za izražanje, izvrševanje ali širjenje verskega prepričanja (38/3 čl.)

Davčne ugodnosti za registrirane verske skupnosti

Zadnja verzija vladnega predloga davčno področje prepušča Ministrstvu za finance.

Prejšnja verzija vladnega predloga: Dohodki od premoženja (torej tudi od neverskih dejavnosti) VS niso predmet obdavčitve, če so porabljeni za financiranje specifiičnega verskega, versko-izobraževalnega, socialnega ali dobrodelnega delovanja VS ali za vzdrževanje in obnavljanje kulturnih spomenikov, predmetov ali zbirk, ki so v lasti registriranih VS, in so varovani na podlagi predpisov s področja kulturne dediščine. (31/4 čl.)

Z vidika davčnega sistema je smiselno, da se davki uredijo na enem mestu. Potrebne so davčne spremembe v smeri t.i. cerkvenega davka, ki davkoplačevalcem nudi možnost izbire med posameznimi VS in drugimi dobrodelnimi organizacijami).

Opravljanje pridobitnih dejavnosti s strani registriranih verskih skupnosti

- Prepoved delovanja VS, če je izključna dejavnost doseganje pridobitnega namena ali izvrševanje pridobitne dejavnosti (12 /1/3 čl.);

- nobenih kriterijev za to, kaj pomeni "izključna dejavnost", bolj smiselno bi bilo določiti podobne kriterije nepridobitnosti kot veljajo pri društvih in za kršitve predvideti prekršek, ne pa prepovedi delovanja, ki jo zahteva državni tožilec.

- VS ne sme neposredno opravljati pridobitnih dejavnosti, lahko ustanovi pr. osebo ali poveri drugemu;

- pridobitne dejavnosti ne smejo biti prevladujoče glede na siceršnje delovanje VS.

- večina dobička mora biti porabljena za redne dejavnosti VS.

- določeni so kriteriji, prekrški in organ nadzora – Davčna uprava (39, 40, 47, 48, 49. čl.)

Posebnosti delovnih razmerij v registriranih verskih skupnostih

Zadnja verzija vladnega predloga ureja tudi to. Toda posebnosti zaposlovanja v VS omejuje zgolj na versko prepričanje. Poleg tega ne predvideva posebnosti v primeru, ko nekdo prostovoljno dela za VS, nima pogodbe o zaposlitvi, njegov odnos do VS pa ima vse lastnosti delovnega razmerja (3/3 čl.)

- Če so posvečene osebe v delovnem razmerju z VS, potem so izbrane tudi glede na versko prepričanje, včasih tudi spol itd. To bi bila izven VS diskriminacija, obstaja Direktiva EU, ki to dovoli; t.i. Guličev predlog jo upošteva, vključno še z nekaterimi izjemami.

- Domneva, da del. razmerje ne obstoji, tudi če obstojijo njegovi elementi, razen če ni izrecno določeno v pogodbi. VS temeljijo na prostovoljnem delu (42. čl.)

Verski prazniki (po veljavni zakonodaji je 6 verskih praznikov dela prostih dni); sporno z vidika ločitve države in verskih skupnosti ter zlasti z vidika enakopravnosti verskih skupnosti.

Ne določa.

Omogoča tudi pripadnikom drugih registriranih VS, da izostanejo od dela na svoje verske praznike (do 5 dni v letu), če kasneje nadomestijo izostanek (43. člen). Vsaj približna enakopravnost (podobno Nizozemska, Velika Britanija).

Verski simboli registriranih verskih skupnosti

Ne določa.

Definira verske simbole verskih skupnosti, prepoveduje njihovo politično uporabo in uporabo v javnih šolah. Prepoveduje nošenje opaznih in vpadljivih verskih simbolov v javni šoli; prekršek le za učitelja. Takšne prepovedi je že potrdilo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (44., 45. čl.)

Premoženje registrirane verske skupnosti; odgovornost za obveznosti registrirane verske skupnosti in njenih sestavnih delov, ki so pravne osebe.

Ne definira premoženja VS in ne določa kakšna je odgovornost za obveznosti VS (ali VS odgovarja z vsem premoženjem, ali odgovarjajo tudi odgovorni zastopniki, kakšna je odgovornost za obveznosti sestavnih delov, ki so pravne osebe – npr. škofije itd.)

Definira premoženje VS in določa odgovornost za obveznosti VS. VS odgovarja z vsem svojim premoženjem. Solidarno in z vsem svojim premoženjem odgovarjajo tudi odgovorni zastopniki in odgovorne osebe. VS subsidirano in z vsem svojim premoženjem odgovarja tudi za obveznosti svojih sestavnih delov, ki so pravne osebe – npr. škofije). 37. čl.

Finančne posledice zakona

Dolgoročno povečanje proračunskih izdatkov za 172.386.018 SIT (morebitne nove zaposlitve kuratov v državni administraciji niso vštete).

Dolgoročno zmanjšanje proračunskih izdatkov - predvidoma za 349.871.564 SIT.

Glavni cilji in učinki zakona

Povečanje finančne moči in prevladujoče pozicije ene izmed VS; zmanjšanje enakopravnosti VS; zmanjšanje ločitve med državo in VS.

Zagotovljena enakopravnost VS; resnična ločitev med državo in VS v ustavno sprejemljivih okvirih; več zaščite za VS.

Ustavni okvir v katerem bo zakon veljal

S primerjalnopravnega vidika dokaj dosledna ločitev države in VS potrjena v odločbah US .

S primerjalnopravnega vidika dokaj dosledna ločitev države in VS potrjena v odločbah US .