Revija Mag je objavila podatke o premoženju slovenske Rimskokatoliške cerkve (Silvester Šurla, Božje miljarde, št. 34, letnik 12, 23. 8. 2006). Gre za podatke, ki so v bolj ali manj celoviti obliki že dlje časa krožili v javnosti. Slovenska Rimskokatoliška cerkev (RKC) ima danes več kot 100 milijard tolarjev (približno 416.666.667 evrov) premoženja (razmerje tolar : evro = 240 : 1).

32,4 milijarde tolarjev (135 milijonov evrov) je RKC dobila z denacionalizacijo, v kateri je sicer zahtevala vrnitev premoženja v vrednosti 55,9 milijarde tolarjev oziroma 233 milijonov evrov. 74 milijard tolarjev (308.333.333 evrov) pa je RKC dobila prek certifikatske privatizacije (gre za deleže in delnice v številnih slovenskih podjetjih, ki jih upravlja preko Krekovih družb). RKC ni dobila lastninskih certifikatov, dobili pa so jih njeni verniki in jih vložili v pide Krekove družbe, delnice pa potem lani ali še pred tem za majhen denar prodali Krekovi družbi ali Gospodarstvu Rast. Tednik Mag navaja, da so se tudi pri kasnejših prevzemih (Holding Zvon Ena, Belinka in nazadnje Mladinska knjiga) pojavili očitki o nizkih prevzemnih cenah delnic, zaradi katerih so največjo škodo utrpeli prav majhni certifikatski delničarji. Po koncu lastninjenja, pravijo v Magu, je RKC podobno kot različni posamezniki, ki so obogateli v obdobju tranzicije, ustanovila skrivnostno podjetje Zvon B. V. na Nizozemskem, bojda zaradi izogibanja plačevanja davkov.

Največ cerkvenega premoženja, blizu 50 milijard tolarjev, se skriva za finančno družbo Zvon Ena Holding. Njen večinski 53,44 % lastnik je družba Gospodarstvo Rast, ki jo je leta 1997 ustanovila mariborska nadškofija, njen direktor je Mirko Krašovec, sicer ravnatelj nadškofijske gospodarske uprave. Gospodarstvo Rast je do večinskega deleža v Zvonu Ena prišlo lani. Vrednost deležev v osmih odvisnih podjetjih, kjer ima Zvon Ena večinsko lastništvo, dosega 18 milijard tolarjev, v šestih pridruženih, kjer ima delež višji od 20 %, pa 4,2 milijarde tolarjev, poleg tega ima v lasti še delnice najmanj 32 drugih slovenskih podjetij, katerih današnja tržna vrednost presega 20 milijard tolarjev.

Zvon Ena je lani prevzel Belinko (trenutno je lastnik že prek 89 % delnic), v prvi polovici tega leta pa je svoj delež povečal na dobrih 20 % tudi v celjski Cinkarni in domžalskem Heliosu. Očitno je Zvon Ena osredotočen na kemično industrijo, vendar pa so močni tudi na področju telekomunikacije in novih tehnologij (je edini lastnik podjetja T-2, večinski lastnik podjetja RRC računalniške storitve, ki poslovno sodeluje z davčno upravo in ministrstvom za finance), deluje tudi na področju turizma in zdravstvenih storitev (je petinski lastnik Term Olimia, skoraj polovični lastnik Term Olimia bazeni, 38 % lastnik Term Dobrna, 30 % lastnik potovalne agencije Alpetour) in večinski lastnik Zavoda za varstvo pri delu. Nadalje ima Zvon Ena v tretjinski lasti nekdanjo Papirnico Goričane (sedaj Papigor holding) in 40 % kovinarskega podjetja Niko Železniki ter Krekovo družbo za upravljanje investicijskih skladov.  Krekova družba ima največ premoženja (skoraj 80 %) v delnicah domačih podjetij, od tega največ v delnicah Krke, Istre Avtoelektrike, Telekoma Slovenije, Žita, Save, Etola, Salusa, Gorenja… Zvon Ena želi postati eden izmed petih najuspešnejših finančnih holdingov v Sloveniji, za letos npr. načrtuje 2,4 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo. Začenja investirati tudi na Hrvaškem, zlasti v nepremičnine v turističnih krajih ob Jadranu, na Braču in v Opatiji, cena nepremičnin naj bi tam po usposobitvi zemljišč močno porasla. Zvon Ena je na Hrvaškem edini lastnik družbe Solo Orto in večinski 51 % lastnik podjetja Akord.

Po Zvonu Ena je nastal še holding Zvon Dva. Lastništvo je zaenkrat razpršeno, zaradi česar ga obvladujejo Krekove družbe, ki imajo skupaj s koprsko in mariborsko nadškofijo približno 10 % delež. Zelo verjetno ga bo dolgoročno prevzelo Gospodarstvo Rast (torej RKC).  Holding Zvon Dva je imel konec leta 2005 za 12,6 milijard tolarjev naložb (danes že okrog 16 milijard tolarjev) v delnice in deleže podjetij ter nepremičnine, lani pa je ustvaril skoraj 800 milijonov tolarjev čistega dobička, ki je bil porabljen za kritje izgube iz prejšnjih let. Zvon Dva je letos prevzel založbo Mladinsko knjigo (68,82 %). V večinski lasti ima podjetji Cetis Graf (95 %) in Klet Bistrica (100 %), lastniške deleže pa ima še v Papigorju (33,28 %) in Beti Metlika (24,9 %), ter v petnajstih drugih podjetjih. Strateške naložbe napoveduje v tiskarstvu, založništvu in papirništvu. Letos napovedujejo 421 milijonov tolarjev dobička pred obdavčitvijo.

Mariborska nadškofija danes preko Gospodarstva Rast in treh Zvonov upravlja blizu 74 milijard tolarjev premoženja. Letos je dobila kar 717 milijonov tolarjev dividend holdinga Zvona Ena. Nekaj let bo dividende namenjala za vračanje posojil, najetih za prevzem holdinga Zvon Ena, kasneje pa bo dobiček namenjala za pokrivanje pastoralnih projektov.

Na koncu velja zastaviti le dve vprašanji: 1. kako lahko - glede na zgoraj zapisana dejstva in glede na ustavno določeno ločitev države in verskih skupnosti ter enakopravnost verskih skupnosti - slovenska RKC od države zahteva financiranje svojih verskih dejavnosti in plačevanje socialnih prispevkov za svoje duhovnike in redovnike? 2. Revija Mag, ki je naklonjena predsedniku vlade Janezu Janši, v kritičnem tonu piše o premoženju in zahtevah RKC – mar to pomeni, da v vladni koaliciji prihaja do trenj med NSi in SDS?