Redkokdaj slišimo tako živo debato o diskriminaciji ver ter o diskriminaciji, ki jo nekatere verske skupnosti izkušajo od katere druge verske skupnosti, kot smo jo slišali 10. in 11. oktobra v Mariboru. Mednarodno konferenco Verske svoboščine in diskriminacija ljudi na podlagi vere in prepričanja je organiziral evropski Inštitut za etnične in regionalne študije (ISCOMET) . Udeležile so se je verske skupnosti, predstavniki vladnih inštitucij in strokovnjaki s tega področja.

 

Slišali smo nekaj zanimivih izjav. Slovenski varuh človekovih pravic, Matjaž Hanžek, je opozoril, da je v Sloveniji na vseh področjih največji problem brezbrižnost in nesposobnost vživljanja v druge in v situacije manjšin. Ko je njegov urad pripravil izobraževanje za državne uradnike, je varuhu eden od udeležencev odgovoril, da so ugotovili, da jih to še ne zanima. Znano je tudi, da stranke nabirajo svoje volivce na račun sejanja sovraštva do različnih manjšin.

Thomas Brenner, profesor na eni izmed nemških teoloških fakultet, meni, da zagovarjanje ene resnice nujno izključuje vse druge in da lahko postane religija odprta za druge poglede šele, ko začne umirati.

Mufti Nedžad Grabus je povedal, da so muslimanski vojaki iz obeh svetovnih vojn še vedno pokopani pod simboli, ki ne ustrezajo njihovi veri in da v Sloveniji živeči muslimani nimajo prostora, kjer bi pokopali svoje mrtve po muslimanskih običajih. Nestrpnost do islama in povečevanje predsodkov se kaže tudi z molkom ob skrajnih izjavah.

Nekdo je citiral Tomaža Mastnaka, da je bilo sovraštvo do muslimanov ključno v oblikovanju evropske identitete.

Anton Mlinar iz Teološke fakultete vidi versko svobodo v domačnosti doma, šibkost religij pa v novih religijah in v Islamu.

Direktor ISCOMETa, pravnik Silvo Devetak, je povedal, da niso problem pravne norme, Slovenija je na tem polju zavezana številnim mednarodnim normam, ampak, kako jih udejaniti v vsakdanjem življenju. Želi si boljši nadzor in več izobraževanja.

Profesor Gerard C. Rowe je prepričan, da bi morala biti država neodvisna od verskih inštitucij, zato, da bi lahko obvarovala svoje državljane pred versko diskriminacijo, vključno z diskriminacijo, ki jo izvaja verska skupnost do druge verske skupnosti ali diskriminacijo do ljudi, ki niso verni. Meni, da mora država zagotoviti, da nobena verska inštitucija nima privilegiranega položaja, saj je to antidemokratično, netolerantno, propaganda, ki je posebno neprimerna, kadar je usmerjena v otroke. Dodal je še, da če neka pravica ni zagotovljena enakopravno, potem sploh ni zagotovljena. In da religija, ki je postala vozilo politične moči, postane netolerantna.

V diskusiji je nekdo opozoril na izjavo katoliškega moralnega teologa Štuheca, da mora islam šele dokazati, da ni nasilen. Omenjeni so bili številni na neverujoče, ki so bili zapisani tudi v članku prof. Sergeja Flereta iz publikacije, ki jo je organizator izdal ob priliki ene izmed prejšnjih konferenc. Lama Shenphen Rinpoče je povedal, da nekateri teologi izkoriščajo javne medije za versko diskriminacijo, ne glede na to, da Teološko fakulteto plačuje država.

Dr. Rok Lampe je opozoril, da poleg tega, da pada število kristjanov, raste število neverujočih, kar je bilo zanimivo, glede na vse večjo diskriminacijo drugih s strani prvih. Navedel je nekaj številk s popisa prebivalstva leta 2002:  Pripadniki rimskokatoliške vere (RKC): 57 odstotkov (1,135.626),  verniki, ki ne pripadajo nobeni verski skupnosti (86.714 oz. 4,4 %), neverujoči (199.264 oz. 10,1 %) in tisti, ki se niso želeli opredeliti (307.973 oz. 15,7 %). Skupaj: 593.951, kar predstavlja več kot tretjino Slovencev.

Predsednik vladnega Urada za verske skupnosti Drago Čepar je povedal, da si urad prizadeva za tvorno sožitje in sodelovanje med verami.

Boštjan Vernik iz Urada varuha človekovih pravic je poudaril pozitivno vlogo države pri zagotavljanju izvajanja verske svobode in podal primer diskriminacije – župan ene od slovenskih občin je zlorabljal svoj položaj in uporabljal spletno stran občine za propagiranje RKC in diskriminacijo drugih verskih prepričanj. Urad varuha je župana opozoril na neskladje z zakonom, a zgodilo se ni nič, je še povedal Vernik.

Pomožni škof dr. Peter Štumpf je citiral novozavezno vodilo, da je naš najbližji vsak, posebno tisti, ki je majhen in diskriminiran.

Zmago Godina iz Krščanske adventistične cerkve je povedal, da je premalo priložnosti kot je ta konferenca, tudi v okviru Urada za verske skupnosti, kjer so bolj poslušalci kot sodelavci, mnogo predstavnikov verskih skupnosti pa mu je ob tem pritrdilo. Dodal je, da vladni predlog zakona o verski svobodi odpira vrata za diskriminacijo. Krščanska adventistična cerkev razume versko svobodo kot blagohotno nevtralnost države in podpira ločitev države in verskih skupnosti, je še povedal Godina.

V nezadovoljstvu z ignoriranju njihovih pripomb in željo po več sodelovanja se mu je pridružil tudi Trajče Andonov iz makedonske pravoslavne skupnosti.

Lama Shenphen Rinpoče je opozoril na promocijo ene verske skupnosti na račun vseh ostalih, na diskriminacijo s strani največje religije in na mešanje verskih in državnih zadev.

Maja Blatnik iz skupnosti za zavest Krišne meni, da bi manjše verske skupnosti potrebovale več podpore in zaščite, podobno kot to velja za narodnostne manjšine. Želela bi si več izobraževanja o različnih verstvih sveta, prisotnosti v medijih, skupnih pogovorov in uveljavitev načela enakega obravnavanja vseh verskih skupnosti – in v dvorani je spet pritrjujoče završalo. Posebej je poudarila, da bi bilo smiselno izdati zloženko z osnovnimi podatki o slovenskih verskih skupnostih.

Tudi Nevzet Porić iz islamske verske skupnosti je nezadovoljen s tem, da se pojavljajo le v informativnem, ne pa tudi v izobraževalnem programu RTV Slovenia.

Andreja Miketič iz osnovne šole Livada je opozorila, da so standardi znanja v učnem načrtu močno vezani na krščansko vero, kljub temu, da je velik del osnovnošolcev pripadnikov drugih veroizpovedi ali pa nobene. Jelka Flis iz osnovne šole Nove Fužine pa je povedala, da šola igra pomembno vlogo, saj potencialno lahko premosti segregacijo, ki jo sicer vzpostavljajo starši. V kasnejši debati sta dami še dodali, da se jima zdi ena ura  izrecno premalo za predmet državljanske vzgoje in etike, za resnično rast strpnosti bi morali dodati še eno leto tega predmeta. (Obe učiteljici imata narodnostno pestre razrede).

Patrycja Bukalska, poljska novinarka, je povedala, da je po padcu komunizma rimskokatoliška cerkev s samoumevnostjo vstopila v šole, kar je sprva rodilo velik odpor, kasneje pa so se posledice začele poznati tudi med učenci in dijaki. Učinek verouka v šoli je bil namreč ravno nasproten temu, kar je RKC pričakovala: kar 40 % otrok je v obsežni raziskavi povedalo, da je verouk v njih zmanjšal spoštovanje do krščanstva. Izkazalo se je, da je v tej generaciji otrok zelo malo znanja in zelo malo vere. Tako zdaj razmišljajo, da bi vrnili vero nazaj v župnije.

Justi