|
Delova Sobotna priloga je objavila intervju z Andrejem Kremžarjem, tiskovnim predstavnikom Opus Dei. Intervju se je izognil zelo kritičnim vprašanjem o tej kontroverzni katoliški prelaturi. Tu je kratek povzetek oziroma komentar članka, ki odpira nekatera nadaljnja vprašanja o tej temi.
Opus Dei (OD) je ustanova Rimsko-katoliške cerkve (RKC), natančneje, osebna prelatura, delujoča po lastnih statutih, ki jih izda Apostolski sedež v Vatikanu. Vernik postane in ostane član OD z vsakoletnim podpisom pogodbe. OD naj bi danes štel okrog 80.000 članov na vseh celinah: v Evropi 48.700, v Amerikah 29.000, v Aziji in Oceaniji 4700, v Afriki pa 1600. (Število sodelavcev ni omenjeno; bilo naj bi jih med 700.000 in milijon). Sedež v Rimu vodi prelat Javier Echevarria. (Članek ne omenja, da naj bi OD nadzoroval finance RKC, njene stike z javnostjo, zunanjo politiko, ideologijo ter vse druge pomembne aktivnosti ter ji poskušal priboriti status, kakršnega je imela v srednjem veku, zaradi česar nekateri to organizacijo imenujejo Octopus Dei, Božja hobotnica.) Slovenski Opus Dei deluje od leta 2003, ko je v Slovenijo prišlo 5 članov, med njimi Kremžar in dva duhovnika. Slovenski OD združuje 20 ljudi, vodi jih vikar Feliu Torra. Sedem članov moške prelature živi v ljubljanski Rožni dolini. Ženska prelatura ima osem članic. (Iz članka ne moremo razbrati, koliko od teh je Slovencev in kakšne so njihove povezave s tujimi OD; prav tako ne zvemo ničesar o poslušnosti in strogo hierarhični strukturi OD). Poslanstvo: OD se v ničemer bistveno ne razlikuje od ostalih katoliških gibanj, le bolj resno jemlje svoje poslanstvo, bolj ponižno je in bolj prizadevno v doseganju svetništva, trdi Kremžar in jih primerja s prvimi kristjani. (Ob tem ni pojasnjeno bratenje OD s političnimi in finančnimi mogotci, ki se kot rdeča nit vlečejo skozi vso zgodovino tega katoliškega gibanja.) OD vsak teden organizira predavanje o krščanskem nauku, enkrat na mesec duhovno obnovo. Člani naj bi vsak dan obiskali mašo, molili, si izpraševali vest, pozabljali nase v odrekanju, tudi s postenjem, bičanjem in cilicijem (pasom z bodicami, ki si ga privežejo okoli stegna)… (Novinar sogovornika žal ni vprašal, kaj je ustanovitelj OD mislil, ko je rekel, da cilj posvečuje sredstva, ob čemer so dovoljeni tudi pilleria, umazani prijemi.) Govorice: Kremžar je zanikal tri razširjene govorice: trdi, da kardinal dr. Franc Rode ni član njihove organizacije, čeprav jo podpira »in je spodbujal prihod na sedežu prelature v Rimu«. (Kako tesno je sodelovanje danes, ni bilo pojasnjeno); o povezavah s finančnim ministrom dr. Andrejem Bajukom in vplivom na njegovo stranko Kremžar pravi, da Bajuk ni član te organizacije in da ne pozna člana OD, ki bi bil aktivno vključen v politiko. (Bralec bi morda želel pojasnilo, kaj zanj pomeni »aktivna« vključenost v politiko, posebno glede na tradicijo povezovanja OD s politiko; prav tako bi ga morda zanimala povezanost nekaterih drugih javnih osebnosti z OD); »Da Vincijeva šifra«, čeprav osnovana na resničnih dejstvih, je le fikcija, trdi Kremžar (ob tem ne pojasni, kateri del je fiktiven in kateri resničen.) Poslovanje: člani OD so ustanovili zavod Tromostovje, ki se ukvarja z izobraževanjem, znanostjo in kulturo. Zavod je kupil vilo v Rožni dolini, Kremžar pravi, da ni bila poceni, želel pa bi kupiti kaj večjega, na čemer bi lahko gradili. (Bralec ne zve od kod mlademu slovenskemu redu z majhnim članstvom dovolj denarja za nakup vile v najprestižnejšem predelu Ljubljane.) Red prejema prispevke, donacije, povračila uporabnikov itd. Del članov, t.i. numerariji, živi v celibatu v centrih organizacije in posveča ves svoj denar OD, drugi ji pomagajo v mejah svojih okoliščin. (Konkretnih podatkov za Slovenijo ne dobimo.) Podpirajo vzgojne, dobrodelne in kulturne ustanove ter sodelujejo s številnimi župnijami. (Za kakšne vrste sodelovanje gre, ni pojasnjeno.) Ustanovitelj: OD je leta 1928 v Madridu ustanovil Josemaría Escrivà de Balaguer (1902-1975). Študiral je pravo in teologijo, med špansko državljansko vojno je bil z nekaterimi drugimi kristjani preganjan, kasneje začel voditi številne duhovne vaje za laike, duhovnike in redovnike. V Rimu je doktoriral iz teologije, bil imenovan za svetovalca dveh vatikanskih kongregacij, postal častni član Papeške teološke akademije in častni papeški prelat, leta 2002 ga je papež Janez Pavel II. razglasil za svetnika. (Nepojasnjena vprašanja: morebitno sodelovanje z Musolinijem, Hitlerjem in Pinochetom.) |
Verska svoboda 
