Urad Vlade RS za verske skupnosti je tudi letos v Hotelu Slon v Ljubljani (16.12.2007) priredil tradicionalni božično-novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti v RS, tokrat osmič (Vox Libera je poročala o lanskoletnem božičnem sprejemu). Kot v preteklih letih se je sprejem začel z nagovorom direktorja urada, dr. Draga Čeparja, sledili so: nastop katoliških skavtov, ki so predstavili poslanico Luč iz Betlehema, pogostitev s hrano in pijačo ter medsebojno srečanje predstavnikov različnih verskih skupnosti.

 

Vox Libero še vedno zaskrbljujejo naslednja ponavljajoča dejstva, ki na simbolni ravni kažejo na določeno dajanje prednosti prevladujoči verski skupnosti v državi tudi ob novoletnih sprejemih:

- Imenovanje tradicionalnega uradnega srečanja verskih skupnosti za božičnega. Jasno je, da gre za krščanski praznik, ki ga druga verstva ne delijo. Verjetno bi bilo veliko bolj korektno, če bi urad vsako leto izbral praznik druge verske skupnosti, in priredil letni sprejem takrat? Ali pa bi tradicionalni sprejem imenoval zgolj novoletni?

- Na sprejemu je vsako leto prebrana poslanica katoliških skavtov »Luč iz Betlehema«. Očitek je isti.

Poleg tega si poglejmo kratko izjavo dr. Čeparja iz njegovega letošnjega nagovora, v kateri govori o pred kratkim sprejetem Zakonu o verski svobodi (celotni govor najdete tukaj), in ki se nam zdi še posebej sporna:

»Zakon ureja versko svobodo po sodobnih načelih, odpravlja neustavnosti starega zakona,  izboljšuje položaj vsem verskim skupnostim, posebej upošteva verske skupnosti, ki imajo v RS majhno število pripadnikov, saj določa, da ohranijo pravni položaj pravne osebe, ne glede na število pripadnikov.«
 
Ne bi se strinjali, da zakon izboljšuje položaj vsem verskim skupnostim. Razen, če sprejmemo posploševanje, da se z izboljšavo položaja največjih skupnosti izboljša položaj vseh.

Prav tako je nesprejemljiva ugotovitev, da zakon posebej upošteva manjše skupnosti, saj jim dopušča ohranitev statusa pravne osebe. Bi v državi, kjer imamo ustavno načelo enakopravnosti in svobodnega delovanja verskih skupnosti, lahko bilo kako drugače? Bi lahko manjšim skupnostim status pravne osebe odvzeli?

Opazili smo še en spodrsljaj: ko je g. Čepar med govorom opisoval dejavnosti različnih verskih skupnosti, je med drugim rekel: »… mormoni uspešno gradijo, budisti so v novih prostorih,…« Budistična skupnost se ni zgolj preselila v nove prostore, ampak je odprla budistični center v Ljubljani, s prvim budističnim Templjem v Sloveniji.

Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da je urad po eni strani tako trdno povezan z Rimsko-katoliško cerkvijo (RKC) in da tesneje sodeluje z večjimi skupnostmi in da po drugi strani celo na deklaratorni ravni diskriminatorno govori o manjših skupnostih. To je brez dvoma vsega obžalovanja vredno. G. Čepar, ki je član RKC, bi se v vseh letih svojega direktorskega staža lahko naučil bolj nepristranskega opravljanja svoje funkcije. Če nič drugega: bilo bi evropsko.

 

Moderator