Ljubljanski nadškof Alojzij Uran je v sredo, 30. 1. 2008 blagoslovil novo katoliško kapelo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Onkološki inštitut je javna bolnišnica in kot takšna bi morala imeti nevtralen prostor, ki bi ga lahko uporabljali tako verniki različnih prepričanj kot tudi ateisti in to bodisi za molitev, verske obrede, meditacijo ali kontemplacijo. Namesto tega je slovenska država davkoplačevalski denar vložila v katoliški verski objekt. Ob splošnem pomanjkanju senzibilnosti za praktično udejanjanje ustavnih načel ločitve države in verskih skupnosti ter enakopravnosti slednjih ni nič presenetljivega v tem, da so slovenski mediji povsem spregledali sporni značaj nove kapele.

 

Kapela se sicer imenuje 'Kapela Marije, Zdravja bolnikov' (?!), arhitekt je Matija Marinko, mozaik, ki predstavlja Gospodovo oznanjenje Mariji (?!), pa je izdelal pater Marko Rupnik. Tudi oltar nosi katoliško simboliko (več tukaj).

Za trenutek pustimo ob strani pravne vidike državnega financiranja katoliške kapele v javni bolnišnici. Vprašajmo se: ali so med bolniki na Onkološkem inštitutu le katoliki? Mar je rak pozabil na ostale – torej na muslimane, hinduiste, budiste, ateiste itd.? Seveda bi lahko dejali, da bo z vidika statistične verjetnosti med rakavimi bolniki največ katolikov, a to še ne pomeni, da mora biti prostor, ki je namenjen vsem, torej tudi ostalim, obložen s katoliškimi obeležji.

Da bi bila mera polna, je ljubljanski nadškof Uran ob otvoritvi še poudaril diskriminatorno naravo novega objekta. Med drugim je dejal: "Onkološki inštitut je pridobil prostor, v katerem bo vedno navzoč Jezus Kristus." Tudi Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič ni ravno zadela žebljice na glavico. Povedala je, da Zakon o verski svobodi dopušča svobodno izbiro vseh, da skrbijo za duhovno oskrbo. Tako je tudi: "Ta hram namenjen vsem, ki imajo tovrstno željo". Hmm, verniki vseh religij naj molijo pred Devico Marijo?

No, morebiti pretiravamo – saj Slovenska škofovska konferenca sporoča, da: "Katoliški duhovniki pomagajo vzpostaviti stik med verniki drugih veroizpovedi in njihovimi duhovniki oziroma voditelji." Si predstavljate, kako bi reagirala Rimsko-katoliška cerkev (RKC), če bi kapelo v javni bolnišnici porisali s hinduističnimi božanstvi, otvoritev pa bi pospremili še s pokroviteljskim komentarjem, češ da svečeniki 'Hare-Krišne' poskrbijo tudi za stik katolikov z njihovimi duhovniki in jim nasploh omogočajo kvalitetno versko izkustvo v miru in tišini hinduističnega templja?

Takšno kapelo je moč urediti na način, ki ni sporen. Ljubljanski Hostel Celica (Lonely Planet ga je npr. proglasil za 'hippest' hostel na svetu), ima npr. 'kotiček miru', ki je po zunanji podobi 'versko nevtralen', tako da ga lahko uporablja kdorkoli. Tudi otvoritev 'kotička miru' je potekala v duhu verskega pluralizma: zbrali so se predstavniki različnih ver in skupaj blagoslovili prostor. Zakaj potem kapele v javnih bolnišnicah blagoslavljajo le predstavniki RKC? In ne gre le za kapele – katoliški duhovniki npr. blagoslavljajo tudi tunele, ki jih gradi državna družba DARS.

Na otvoritvi 'kotička miru' v Hostlu Celica se je ljubljanski nadškof Uran med skupnim blagoslovom obračal k Bogu Stvarniku, in to navkljub temu, da so pri blagoslovu sodelovali tudi predstavniki neteističnih verstev (torej tistih, ki ne priznavajo ideje božjega stvarjenja). Skupni blagoslov bi vendarle moral združiti prisotne na 'najmanjšem skupnem verskem imenovalcu' – morda etiki ali prizadevanju za dobro v človeku?

Konec koncev gre pri takšnih škandalih za pomanjkanje obzirnosti do soljudi. Slednja pa se je - za razliko od slovenske RKC - razvijala zlasti v urbanem okolju.

Štefan