G. Boštjan Videmšek je poimenoval XIV. Dalaj Lamo za 'tibetanskega živečega boga' (Portret tedna, 22. 3. 2008). Takšno poimenovanje drugače uporabljajo tudi nekateri drugi novinarji (npr. dopisnica iz Kitajske Zorana Baković, ki ga sicer ponavadi opremi z narekovaji).

Omenjeni naziv je po našem mnenju neprimeren (pa naj bo z narekovaji ali brez). Gre za poskus prenašanja judovsko-krščanskega razumevanja na budistično religijo. Slednja ne pozna Boga stvarnika. Izraz 'tibetanski živeči bog' nenazadnje daje vtis, da gre pri budizmu za nekakšno malikovanje verskega voditelja.

Buda ni vsemogočno bitje, temveč človek, ki je dosegel stanje Razsvetljenja, t.j. notranje osvoboditve. Tako lahko učinkovito pomaga drugim bitjem (tudi bogovom) najti pot iz krožnega obstoja oziroma Samsare (t.j. procesa nenehnega rojevanja in umiranja). Bude so naši 'duhovni prijatelji'. Zato v budizmu ne poznamo čaščenja, ki je sicer značilno za večino religij.

To priložnost bi radi izkoristili in pozvali slovenske oblasti, naj storijo več za umiritev razmer v Tibetu. G. Boštjan Videmšek pravilno ugotavlja, da je bil odziv azijske velesile na proteste brutalen. Evropska unija pa kljub temu zaenkrat ni bila zadosti odločna v svojih pozivih Kitajski. Slovenija bi kot predsedujoča država morala prevzeti diplomatsko pobudo. Vse tiste, ki delijo takšno mnenje, prosimo, da pozovejo vodilne politike, naj storijo več. Na naši spletni strani (www.dharmaling.org) je moč najti vzorec pisma, ki ga lahko vsakdo pošlje pristojnim državnim organom.

---